Da, tudi mi praznujemo letos 10 let našega delovanja. Javni zavod Cene Štupar pa svoji častitljivih 60 let! In mi smo prispevali k delu njihovega praznovalnega programa.
Nekoč mi je rekel Prijatelj, pazi, kaj si želiš, saj se vse želje uresničijo! In sem si mislila: “Ah še en Sivko, ki bi mi rad solil pamet!” No, danes, ko sem stala po zaključenem kuhanju za 200 različnih obiskovalcev, različnih ver, kultur, ras in stanu, v kuhinji, pospravljala in bila ponosna na opravljeno delo, je k meni pristopil še direktor Ceneta Štuparja Bojan Hajdinjak, se zahvalil za sodelovanje, sem se res počutila lepo. Ponosna, zadovoljna, vzhičena, a hkrati pomirjena s seboj, da dosegam cilje, h katerim sem stremela nekoč. Moj cilj je bil, da delam tisto, kar imam rada in s tem zaslužim za življenje. Če pa razvijem misel o uspehu dalje, bi rekla, da je le ta logična posledica vloženega dela, časa, hrepenenj in ljubezni, ki ga v nekaj vložiš. Če sem pred 15 leti negotovo gledala v prihodnost, kaj početi, mi je zdaj jasno. V tem trenutku sem odlična kuharica, ki jo zanimajo tradicija in tradicionalne slovenske jedi. Znam jih okusno pripraviti in ljudje uživajo v hrani. Če pa dodam še misel iz pesmi Roka Terkaja Poker avtomat, kjer pravi, če hočeš v življenju nekaj dobit, moraš najprej nekaj notr dat….Drži! Amen.
Z mojo pomočnico Katjo Podstudenšek Klavčič, sva pripravljale “Jedi naših babic” z naslednjim menijem.
Predjed s Koroške: Skuta z rdečo čebulo in bučnim oljem
Solata z Gorenjske: Solata iz črne redkve in bučnim oljem
Koruzna prga iz Posavja in Bizeljskega
Kipljena gibanica ali kvasenica s skuto iz Slovenskih Goric
Jed na žlico s Krasa Šelinka
Pečena hokaido buča iz Prekmurja
Vse slovenski Jabolčni štrudl
Dodaj odgovor