V tistem obdobju sem ljubimce menjala kot za šalo. Saj ne vem, ali pa so menjali oni mene. Kakorkoli, prišel je novi, z Gavioli stilom. No, pa mu recimo Gavioli.
Eno nedeljsko popoldne me je poklicala sodelavka, če pridem k njej na kavo. Imela je družino, moža in dve luštni hčerkici. Živeli so v hribih nad mestom. Iz družinskega vikenda so si ustvarili čudoviti dom. Ker sem bila prodana duše, brez cilja in načrtov za tisto nedeljo, sem se povabilo odzvala. Glej ga zlomka, ko sem prišla, je bil tam že trop samskih fantov in eden morda dva celo moje generacije. Takrat ni bilo nič posebnega z nikomer, ampak spomnim se, da sem Gaviolita peljla domov.
Očitno sva si bila znaimiva in sva se zmenila za kino naslednji dan. Če danes pomilsim res ni bil moj tip. Delal je pri starših, z bivšo punco je obiskoval tečaj tantra joge in še vedno se je skrivoma z njo dobival, šparal je za svoj prvi (beri: stara jajca) avto, obiskoval je rave partije, gltal tabletke (mogoče jih še, ne vem točno). Hotel me je podučiti, kako anatomsko zgleda njegovi penis, meni pa se res ni zdelo primerno, da ti tvoj ljubimec pojasnjuje, zakaj ga boli kožica. Pri vseh svojih izkušnjah še danes, ne vem, katero kožico je imel v mislih.
Ker sem živela sama, je prihajal tudi čez noč k meni in ostajal do jutra. Kupila sem dve keramični skodelici za muslije, ki jih še danes (hvala Bogu) uporabljamo za zajtrk. No, potem pa je tale moj nesojeni Gavioli predlagal, da bi me odpelje na družinski vikend v Belo Krajino. Ohoho, tam pa še nisem bila in moj pustolovski duh je bil navdušen nad novimi dogodivščinami.
Imela sem lep črn Citoren 3. Pred ločitvijo sem si ga nabavila na kredit v upanju, da bom vedno toliko zalužila, da mi ne bo predstavljal hudega finančnega zalogaja. Imela sem srečo, da je kredit vzela moja mami, drugače bi kaj kmalu prišli rubezniki in ga odvzeli. Kljub vsem težavam sem uspela vrniti mami denar in na koncu je bil lep avtomobilček moj.
Na lepo mrzlo sobotno februarsko jutro sem Gaviolija pobrala doma in ga pripeljala k svoji tetki na kavo. To je spet ena posebna zgodba. Tale Tetka je bila šlogarca. Iz kave ti je zadela vse, kar si nisi predstavljal. Midve sva tako šlogale kot nore in preverjale vse moje potencialne kandidate za moža, če je ta pravi. Jaz sem ji prinesla zgodbo, popili sva kavo in po urah debate, mi je rekla: No, ne bodi zbirčna, še nobenemu niso sreče pojedli, in je tudi tebi ne bodo. Eh, spet sem bila na začetku. Odločila sem se, da je vredno poskusit, če bo šlo, bo šlo, če pa ne, pa adijos.
Gaviolita je že čakala topla kava in ni imel pojma, zakaj kava tam. Naredila sem se trapasto in ga predstavila svoji ljubljeni tetki pod pretvezo, kako se imava radi in take oslarije. Peljal je. Spili smo kavo ,potem pa sva se odpeljala, zdaj res v Belo Krajino na vikend. Vožnja je bila mirna. S seboj je prinesel svojo glasbo, ves čas si je nekaj žvižgal. Zdelo se mi je, da bolj zaradi zadrege, kaj bova tam počela. Ne vem več, zakaj. Zadnji del poti sva se vozila po cesti, kjer je bil gozd levo in gozd desno. Potem pa naenkrat: Stoj!!!! Tukaj zavij levo…. Zavila sem in potem zopet kar na lepem: »Evo, tukaj sva.« Parkirala sem svoj lepi Citroen3. Za ta dan sem se posebej oblekla lepo. Kavbojke, tanka majica in beli pončo. Čudovito!
Zunaj je bil mraz. Nisem hotela nase navlečt debelih puloverjev, saj veste, če je nuja, da se človek hitro sleče, je bolj manj kot več. Pa še bolj zapeljiva je ženska v dekolteju, kot v do vratu zapetem zimskem puloverju. Moj Gavioli se je lotil nabiranja drv za ogretje vikenda. Res je bilo zunaj mraz. Pa si predstavljajte pri minus 5, da se ti kaj zgodi in ostaneš gol na tem mrazu. Presenetil me je, saj je bil za mestnega otroka kar precej spreten. Ogenj je zakuril na eins, cvaj, draj… in že se je v prej hladni bajti začelo dvigati živo srebro na termometru.
Dan je bil kar dolg. Vmes sva si skuhala kosilo, to mu je šlo kar dobro od rok. Očitno je vseeno hotel pustiti vtis. Ker se je soba ogrela, sva počasi začela metati oblačila s sebe, ko mi je naenkrat zabrusil: »Saj je fino s tabo, ampak s tem pončom, pa mi ne hodi več blizu!« Sprva sem pomislila, da je to hec, vendar njegove majhne okrogle
Dodaj odgovor