Čisto odkrito, ribe niso pogosto na naši mizi. Zakaj? Več je razlogov.
Prvič, zdi se mi, da so dražje od piščanca. Drugič, mislim, da zamrznjene niso tako polne omega 3 in 6 mašcob kot sveže. Tretjič, ker mi čišcenje in odstranjevanje kosti vzame užitek jesti ribo. Četrtič, ker mislim, da me bo en file pustil lačno. Petič, ne vem točno, po kakšnem postopku naj jo pripravim, v ponvi ali v pečici, da bo sočna, katere začimbe uporabiti in koliko.
In če povzamem, veliko zmede, neznanja in strahu imam pri pripravi rib. Verjetno pa obstaja še en razlog, in sicer pri nas doma smo pripravljali le postrvi pa še to le kratki obdobje, ko je oče hodil na ribolov v vaški ribnik, da je sprostil svoj napet delovni tempo.
Slovenci imamo tako sladkovodne kot morske ribe. Postrv šarenka, parira atlantskemu lososu, tako po vsebnosti hranil, kot tudi okusu, cena pa je znatno sprejemljivejša od lososeve. Ali pa sardine in sardele, bogat vir kalcija v primerjavi s tuno. Prav tako je cena sardin ali sardel prejemljivejša od tunine. Tunina vsebuje veliko kovin, ker je večje ribe, in je višje v prehranjevalni verige sardele pa uživajo plankton. Še en plus v prid sardel in sardin.
Najbolj preprosta priprava rib je z olivnim oljem, limona, česen, petršilj, rožmarin in sol. Zaviješ v peki papir in spečeš 20 -25 minut v ogreti pečici na 200. Za prilogo pečen krompir. Če pa imaš voljo, pripravi krompir v solati.
Najboljše ribe so vedno sveže! Take, ki jih ribiči ponoči ulovijo in zjutraj prodajo. Morda se takih rib lahko privoščimo le na morju (razen če niste doma tam, potem ta blog ni za vas), Gorenjci pa smo prepuščeni ribarnicam in večjih trgovinam, ki prodajajo ribe. Pri nas obstajajo ribogojnice, ki umetno gojijo postrvi in še mnogo drugih rib, ki so dobra alternativa za morske ribe. Sveža riba diši po morju ali reki, ima bistre oči in rdeče škrge in to so najpomembnejši znaki, da je riba sveža. Ribiči pravijo, da ko ribo enkrat uloviš, in če je ne daš na hladno, začne njeno meso propadati. Svetuje se, da svežo ribo lahko hranite v hladilniku do 3 dni, zamrznjeno v zamrzovalniku več mesecev, Ko jo enkrat odmrzneš, jo moraš takoj uporabiti.
Sveža, očiščena riba lahko v hladilniku počaka nekaj dni, če ji v usta zatlačiš krušno sredico ali žemljico namočeno ter ožeto v belem vinu.
Ula Hribar Babinski, kuharska mojstrica z
Zdaj pa k čiščenju rib (postrvi, brancin, orada). Ribe imajo kosti. Manjše ribe imajo manjše, večje večje. Vendar največjo kost ima riba na sredini in z malo vaje, postane čiščenje rib pravi užitek. Prvič, sveži ribi moramo oluščiti luske. V trebuhu je drobovje, ki ga moraš nujno odstraniti, še najbolj pa črno potrebušnico.
Spomnim se enega dogodka na morju. Oče je šel lovit ribe z lokalnimi ribiči. Zjutraj je prinesel domov celo mavho različnih morskih rib. Naročil mi je naj jih očistim in se dogovoril z lokalnim bifejem, da nam jih spečejo. Moje znanje o čiščenju rib je bilo res ničelno. Vedela sem, da moram očistiti drobovje, ne pa tudi lusk. In ko je gospodinja vzela vrečko rib in videla, da niso očiščene, nas je bila rdeča kot pesa od besa, saj ona rib ne bo čistila. Če jih želimo jesti, naj jih sami očistimo.
Manjše ribe kot so sardele, inčuni ali sardine, se pojejo s kostmi. Ribe prav v kosteh vsebujejo največ dveh mineralov kalcija in fosforja pomembna elementa, ki gradita naše kosti. So beljakovinsko bogate, vsebujejo malo ogljikovih hidratov in slabih maščob, razen omega 3 in 6, ki pa sta izrednega pomena za zdravje srca in ožilja. Zato so priporočljive prav za vse starostne skupine, še najbolj pa za starejše po 30 letu, ko se zaloga teh elementov začne trošiti in lahko privedejo do osteoporoze.
Ljuba moja kuharica in kuhar, nekaj ribjih receptov ti že ponujam na mojem blogu kot so hobotnica v solati, morski pes s krompirjevo solato, pečene ribe v pečici (orada, brancin), peresniki z rakci, lazanja s pečenimi testeninami in tuno, pečene bučke polnjene s tuno, tunine palačinke po korejsko, pečene sardele in kozice, tunini poleti po korejsko, pečen Vojvodinski krap.